Zakaj tisti, ki potujejo najmanj komplicirajo?

Potovanja širijo zavedanje. Preusmerjajo um iz teoretičnega (filozofskega) h konkretnemu razmišljanju. No, to je vsaj moja izkušnja - kot globalna raziskovalka, kot tudi oblikovalka. Ljudje, ki veliko potujejo imajo po mojem mnenju in izkušnjah jasno začrtana merila. Točno vedo kaj želijo, pa tudi česa ne. Najbolj pomembno od vsega pa je to, da se ne omejujejo v lastnih idejah o opremljanju stanovanja, temveč znajo prisluhniti in če jim je všeč tudi sprejeti drugačen pogled. Dopustniško potovanje ali službena pot. Tisti, ki pogosto menjajo "zrak" so "in".

Lahko trdim, da so to ljudje, ki jim je všeč moderen stil. Dovolijo kakšen nenavaden insert, kot je npr. odtenek barve, ki ni ravno jabolčno zelena ali čokoladno rjava. Najpogostejši dodatki "sodobnih nomadov" so likovna dela. Teh jih imajo na ducate in ena so lepša od druge. Ko jim oblikujem prostore velikokrat naletim na težavo, kako jih vse izobesiti. Pustimo malenkost o stilu notranje opreme, ki nekako mora sovpadati z motivi ali barvami likovnih del. Problem je veliko bolj banalen - enostavna zmanjka sten. Po drugi strani se tudi sami ne obremenjujejo veliko okrog tega. Enostavno izberejo njim najljubše.

Kako torej globalni popotnik sprejema prenovo stanovanja? Natanko tako, kakor se "spopada" s situacijami na potovanju.

1) Odprt je za novosti.
2) Ne obremenjuje se z malenkostmi, raje se posveča bistvenim problemom.
3) Pripravljen sprejemat kompromise.
4) Zmožnost prilagajanja novim situacijam - beri: nepredvidena dela.
5) Zna oceniti situacijo in se odločiti za najboljšo rešitev v danem trenutku.

Ne vem zakaj, ampak nekako vidim vzporednico s tistimi, ki imajo majhne otroke. Se vam ne zdi?

Ali je možno, da podstrešna navlaka vpliva na počutje?

Če sodite med tiste, ki živijo po načelu "nič se ne meče stran" ali pa "to bom zagotovo še potreboval" ste na dobri poti, da vaše podstrešje, klet ali celo stanovanje v nekaj letih preplavite z zbirateljsko navlako. Da se razumemo - nič nimam proti zbirateljstvu, tudi sama imam rada spomine od vsepovsod. Vendar, bodimo si iskreni. Če predmete, obleke, čevlje, .... vsaj dve leti ne uporabljate, potem je to navlaka, ki mora ven. Toda vsi vemi, kako to gre. Ko jo po nekaj letih (beri: neuporabljenih) končno prestavimo na podstrešje misleč "za vsak slučaj naj bo tu - mogoče mi pride še prav", tam tudi obtiči. In niti ne za tako kratek čas. Niti zavedamo se ne, ko se ji v letih pridruži še kopica drugih stvari. In že imamo "neprecenljivo" zbirko nekoč rabljenih in ljubljenih predmetov, za katere pa v nekem trenutku sploh ne vemo več, kje so.

In če se vrnem k naslovnem vprašanju bi zagovorniki feng šuja, privrženci mističnih znanosti, verniki v energije - zemeljske in vesoljne, verjetno vsi v en glas pritrdili JA - "povsem logično, da se počutiš slabo, ko pa nad teboj bdi 40 let preteklosti, ki si jo najverjetneje že prerasel ali še slabše, navlaka sploh ni tvoja".

Če pustimo ob strani pretok energije, že sama misel na natlačeno podstrešje vzbuja nemirne občutke. Torej, problem ni toliko v tem, da se ne bi strinjali o slabem počutju zaradi navlake. Resničen problem je, kako se je rešit?

Na razpolago imate nekaj možnosti:

1) Odločite se, da boste vsak dan ali vsak vikend se odpravili na podstrešje in skušali odkriti še kakšno uporabno stvar. Ji zagotovili primerno (beri: uporabno) mesto. Preostale stvari pa enostavno zavrgli, podarili, skratka se jih znebili. In tako - počasi, počasi prečistili celo podstrešje.
2) Ker vam kopica natlačenih spominov predstavlja prevelik psihičen zalogaj se odločite, da boste vse od kraja lepo nekam odnesli. Brez razvrščanja, pregledovanja, ...
3) Ker ste prezaposleni najamete selitveni servis, ki vam podstrešje izprazni v nekaj urah.

V trenutku se vam nad glavo sprosti ogromna količina ujete energije. In prišli ste celo do zaključka, da v resnici imate ogromno prostora. Celo dodatno sobo, ki vam lahko služi kot meditativna, rekreacijska ali pač tista, čemur jo boste namenili. Najbolj pomembno od vsega pa je, da ste se znebili stvari, ki so vam bolj grenile, kot pa lajšale življenje. In spali boste bolje - ali verjamete ali ne.

Zakaj postanejo odnosi tako težavni, ko je govora o prenovi stanovanja?

Odgovor je na dlani, če izhajamo iz dejstva, da se nasprotja privlačijo. Sicer pa v partnerskih odnosih obstaja nenapisano pravilo - ženske imajo na čez design, moški pa tehnologijo. Ko bi vsaj bilo tako enostavno.

Pustimo malenkosti, da niso vsi moški tehnofili in marsikatera ženska porabi svoj dragoceni čas raje za kaj drugega, kot pa za to, kako bo izgledal njen novi kavč. No, kakorkoli že - pri prenovi slej ko prej pride do točke, ko moškemu ni več vseeno, kakšna bo barva spalnice in ženska želi izvedeti, kako daleč bo obremenjen družinski proračun, zaradi najnovejše tehnologije, ki se ji reče "pametna hiša". Lahko se celo zgodi, da sta parnerja usklajena, komplicirat pa začneta tašča in tast.

Opremljanje novega doma bi moralo biti zabavno, polno prijetnih pričakovanj, ne pa histerična vojna v stilu - kdo ima prav in kdo je brez okusa. Res je, da prenove velikokrat niso mačji zalogaj. In če ste med tistimi, ki ste se odločili za nakup, raje kot za najem je to verjetno v tem trenutku življenjska investicija, vsaj kar se denarja tiče.

Svetujem naslednje:
1) Opredelita budget, ki ga imata namen porabiti za notranjo opremo in pri tem bodita realna. Nesmiselno je razmišljat o gradovih v oblakih, realnost pa je drugačna. Tudi z malo denarja in nekaj kreativnosti se lahko stanovanje uredi po vajinem okusu.
2) Opredelita vloge - npr. ona naj izbere barve, on materijale. On naj izbere osvetlitev in tlake, ona pohištvo. Pomembno pri vsem tem je, da sledita vajinim željam. Slej ko prej bodo starši, tete, najboljša prijateljica ali sosed pametovali kaj je dobro za vas in kako naj opremita stanovanje. Nasveti so dobrodošli, ko zanje prosite, sicer pa so popolnoma odveč.
3) In nenazadnje - razmislita o vajinih potrebah in življenju, ki ga živita. Nesmiselno je porabiti ogromno denarja za vrhunske gospodinjske aparate, ko pa večino časa jesta zunaj. V kolikor imata različne urnike raje namenita poseben prostor garderobi, tako da se ne bosta motila z odpiranjem luči. Ali celo iskanjem oblek v temi v upanju, da ne prebudita drugega.

Napisala: Maja B. (www.proambient.eu)