Potovanja širijo zavedanje. Preusmerjajo um iz teoretičnega (filozofskega) h konkretnemu razmišljanju. No, to je vsaj moja izkušnja - kot globalna raziskovalka, kot tudi oblikovalka. Ljudje, ki veliko potujejo imajo po mojem mnenju in izkušnjah jasno začrtana merila. Točno vedo kaj želijo, pa tudi česa ne. Najbolj pomembno od vsega pa je to, da se ne omejujejo v lastnih idejah o opremljanju stanovanja, temveč znajo prisluhniti in če jim je všeč tudi sprejeti drugačen pogled. Dopustniško potovanje ali službena pot. Tisti, ki pogosto menjajo "zrak" so "in".
Lahko trdim, da so to ljudje, ki jim je všeč moderen stil. Dovolijo kakšen nenavaden insert, kot je npr. odtenek barve, ki ni ravno jabolčno zelena ali čokoladno rjava. Najpogostejši dodatki "sodobnih nomadov" so likovna dela. Teh jih imajo na ducate in ena so lepša od druge. Ko jim oblikujem prostore velikokrat naletim na težavo, kako jih vse izobesiti. Pustimo malenkost o stilu notranje opreme, ki nekako mora sovpadati z motivi ali barvami likovnih del. Problem je veliko bolj banalen - enostavna zmanjka sten. Po drugi strani se tudi sami ne obremenjujejo veliko okrog tega. Enostavno izberejo njim najljubše.
Kako torej globalni popotnik sprejema prenovo stanovanja? Natanko tako, kakor se "spopada" s situacijami na potovanju.
1) Odprt je za novosti.
2) Ne obremenjuje se z malenkostmi, raje se posveča bistvenim problemom.
3) Pripravljen sprejemat kompromise.
4) Zmožnost prilagajanja novim situacijam - beri: nepredvidena dela.
5) Zna oceniti situacijo in se odločiti za najboljšo rešitev v danem trenutku.
Ne vem zakaj, ampak nekako vidim vzporednico s tistimi, ki imajo majhne otroke. Se vam ne zdi?
